Pogoji za psihoterapijo

• Odločitev za psihoterapijo je vedno svobodna in prostovoljna;

• predpogoj za vključitev v terapevtski proces je redno prihajanje na terapevtska srečanja;

• na srečanja klienti prihajajo v ustreznem psihofizičnem stanju (niso pod vplivom močnih zdravil, drog, alkohola);

• klienti sodelujejo v terapevtskem procesu in si želijo spremembe.

Psihoterapevtski model

Relacijska družinska terapija

Psihoterapije potekajo po inovativnem modelu Relacijska in družinska terapija, ki ga je razvil dr. Christian Gostečnik. Gre za psiho-biološki model, ki predpostavlja, da je človek bitje odnosov in pomemben del družine, v kateri je odraščal. Vsak posameznik dobi v svoji zgodnji mladosti pomembne izkušnje na področju vzpostavljanja in ohranjanja odnosov. Na kakšen način sta starša vzpostavila odnos z nami, kakšen odnos sta z nami ohranjala, pomembno vpliva na vse naše odnose (prijateljske, partnerske, službene ipd.), ki jih v odraslosti kreiramo z drugimi.

Model relacijske družinske terapije predpostavlja, da vsak posameznik v različne odnose  prinese svoje vzorce in rane iz zgodnje mladosti. Ti vzorci se morda prenašajo že več generacij in so vpisani v posameznikovo psihično strukturo. Če so ti vzorci destruktivni, jih terapevt Relacijske družinske terapije pomaga ozavestiti, nudi razumevanje, podporo in sočutje, vključuje pa tudi sprejemanje odgovornosti za posameznikovo življenje in spodbuja k izbiri za spremembo.

Psihoterapija je prostor, ki klientom nudi varno okolje, v katerem lahko klient spregovori o svojih najglobljih travmah, stiskah in občutijh, pri tem pa je razumljen in slišan s strani terapevta. Ključnega pomena je, da se med klientom in terapevtom vzpostavi zaupen odnos.

Psihoterapija se izvaja po principih terapevtskega modela, v skladu z etičnim kodeksom zakonskih in družinskih terapevtov, ter etičnim kodeksom za področje socialnega varstva.